sreda, 25. avgust 2010

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca

Shakespeare je z tem stavkom zajel bistvo glasbe in povedal točno to kar meni pomeni. Zatočišče pred svetom in skrbmi, nek nov svet kjer se najdem v besedilu in se moja čustva prepletajo z melodijo pesmi.Glasba je namreč del vsakega izmed nas, in vsakemu pomeni nekaj drugega. Včasih je tu, da nanjo plešemo in se zabavamo, drugič da ob njej jočemo, včasih pa nam pomaga povedati tisto, kar z besedami nikoli ne bi mogli. A zmeraj je tu in nas spremlja skozi življenje v dobrih in slabih trenutkih kot najboljši prijatelj. Čeprav je ta "najboljši prijatelj" pri vsakemu v drugačni obliki, (klasiki, rock-u, jazz-u),si marsikdo od nas ne predstavlja življenja brez njegove prisotnosti.





četrtek, 12. avgust 2010

Ne smem, pa vem, da lahko...

Glaba mi pomeni zelo veliko, ob njej sem nekako odraščala. Zmeraj je predstavljala nekaj globokega in pomembnega v mojem življenju. Vendar sem se v tem času tudi jaz močno spreminjala. Vsi nekako sledimo glasbenim trendom, dokler ne najdemo svoje osebnosti, to sem počela tudi jaz. Najprej sem začela kar s pop-glasbo, mislim da to obdobje ni nihče preskočil. Kasneje pa sem spoznala, da so globje stvari, ki imajo večji pomen.

Skupina, ki me je že večkrat fascinirala in me še zmeraj, je skupina Siddharta. Siddharta je petčlanska slovenska rockovska skupina. Fantje imajo velik potencial in nastopajo že od leta 1995. Poimenovali so se po romanu Hermana Hesseja Siddharta.

Njihova glasba je del njihove karizme. Besedila pesmi so zelo globoka in imajo skrit pomen. Siddharta je ena od skupin katero močno cenim, njihove glasbe se ne bi m ogla naveličati, saj še zmeraj v meni prebudijo posebna čustva. Zdi se mi, da so eni izmed redkih, ki vedo o čem pojejo. Ko poslušam njihovo glasbo me prevzame evforija, zato sem pripravila nekaj videov:











Ti, jaz...blog

   Ker je to že tretja objava na tem blogu, sva se prijateljica in jaz (ustvarjalki tega bloga) odločili na kratko predstaviti. Sva Lučka in Sanja in obiskujeva srednjo šolo. Poznava se že pet let in si že dalj časa želiva ustvariti blog, v katerem bova lahko predstavilči svoje mnenje, ter na splošno pogled na dogajanja in na svet.
   Nastajanje bloga:
Najprej je bilo potrebno prebiti led in izbrati primerno ime, katero bi nekako opisovalo glavno idejo in tematiko tega bloga. Za ime naju je navdihnila pesem Gušti & Polona - Makova polja

Življenje je kot pločevinka sardin-vsi iščemo ključ (Nad robom, Bennett, Arnold)

Moje dolgoletno vprašanje je in še dolgo bo, kaj je sploh smisel življenja in kaj bo moje poslanstvo. Ppopravici povedano nimam pojma. Ampak ni to vprašanje, ki se nam začne porajati v glavah komaj takrat, ko je čas za odločitve (tik-tak, tik-tak). Do tega trenutka si vsi želimo postati zdravniki, gasilci, učitelji, nogometaši saj sledimo svojim idealom. Ko odrastemo vidimo, da ni vse tako preprosto, želje so eno, sposobnosti in priložnosti pa nekaj popolnoma drugega. Odločitve so zmeraj težke, večkrat so lahko tudi napačne, takrat se zavemo, da je za njih potrebno sprejeti tudi posledice. Ko pa končno pridemo do željene točke, se v danem trenutku vprašamo "Si tega sploh želim?", hm. Naslovni citat sploh ni tako napačen, saj vse življenje iščemo nekaj kar si želimo, ali bolje rečeno iščemo sebe. Le kdaj bom na to potovanje odšla tudi sama?

sreda, 11. avgust 2010

Breakaway

      Se tudi vam kdaj zgodi, da si neizmerno želite pobegniti? Ta občutek je tako močan, večkrat me zmede, saj zaradi tega podvomi vase. Želim si pobegniti stran od vsega divjanja in pozabiti na vse, kar me čaka v norišnici, polni hitenja. Za trenutek se počutim celo osamljeno, čeprav me obkroža toliko ljudi, ter zapuščeno, kljub temu, da imam družino in prijatelje, ki me imajo radi. Večkrat opažam, da ljudje nimajo časa, da se bi samo za trenutek poglobili vase in spoznali globji del sebe. Mislim, da me prav to rešuje, da včasih z mislimi pobegnem drugam, ter napisem pesem ali pa le dopolnim stran v svojem dnevniku. Ali nismo prav vsi takšni? Vsi si želimo planote, na katero bi lahko stopili in zakričali na ves glas in vse se bi zaustavilo za trenutek, svet bi vsaj za ta droben trenutek izgledal drugače.
    Takrat se zavemo, da moremo stopiti iz planote, da se moremo vrniti v svet hitenja v to norišico. Zakaj? Ker nas tam čaka naša družina, prijatelji, ki nas podpirajo. Prav je da se vrnemo, ker sicer ta kratek trenutek, ki nam polepša dan, ne bi bil nič posebnega in se ne bi imenoval "pobeg".


torek, 10. avgust 2010

MAK

Mak velja za rastlino, s pomenom sna, pozabe, smrti, oblija, bogastva, plodnosti in ljubezni. Vse to in še več pesti naše življenje, ter nas venomer bodri, saj hodimo po že shojenih poteh in doživljamo že doživeto, a kljub temu je življenje polno presenečen, polno padcev in vzponov, solz in smeha, globokih in praznih trenutkov. Vse skupaj nam pomaga ustvariti svoje mnenje, ter razviti svoj "jaz".