Življenje je kot pločevinka sardin-vsi iščemo ključ (Nad robom, Bennett, Arnold)

Moje dolgoletno vprašanje je in še dolgo bo, kaj je sploh smisel življenja in kaj bo moje poslanstvo. Ppopravici povedano nimam pojma. Ampak ni to vprašanje, ki se nam začne porajati v glavah komaj takrat, ko je čas za odločitve (tik-tak, tik-tak). Do tega trenutka si vsi želimo postati zdravniki, gasilci, učitelji, nogometaši saj sledimo svojim idealom. Ko odrastemo vidimo, da ni vse tako preprosto, želje so eno, sposobnosti in priložnosti pa nekaj popolnoma drugega. Odločitve so zmeraj težke, večkrat so lahko tudi napačne, takrat se zavemo, da je za njih potrebno sprejeti tudi posledice. Ko pa končno pridemo do željene točke, se v danem trenutku vprašamo "Si tega sploh želim?", hm. Naslovni citat sploh ni tako napačen, saj vse življenje iščemo nekaj kar si želimo, ali bolje rečeno iščemo sebe. Le kdaj bom na to potovanje odšla tudi sama?